Sporočila za javnost

29.05.2009

Projekt Kaki tree

Na prireditvenem prostoru v parku v Selcah v sosednji Italiji se je v petek, 29. maja dopoldan, zbralo preko 300 učencev, učiteljev in rotarijcev  iz treh držav: Italije, Slovenije in Avstrije. Na ta način smo obeležili zaključek mednarodnega projekta Kaki, ki se je v organizaciji Rotary kluba Tržič - Gradež in s sodelovanjem Rotary kluba Nova Gorica ter Rotary kluba Judenburg iz Avstrije odvijal v zadnje pol leta. V njem je sodelovalo devet osnovnih šol iz Italije (med njimi tudi Osnovna šola Romjan iz Ronkov s slovenskim učnim programom), tri osnovne šole iz Slovenije, ena iz Madžarske ter tri iz Avstrije.

Zgodba o drevesu kakija, ki je kot eno redkih bitij preživelo atomsko bombo, odvrženo na Nagasaki 9. avgusta 1945, je že večkrat obkrožila svet.  »Kaki tree project« je obudil dr. Masayuki Ebinuma leta 1994, ki je otrokom podaril semena izvornega drevesa,  ko pa se mu je pridružil še umetnik Tatsuo Miyajima, je projekt dobil današnje značilnosti. Namen je zelo jasen: z obujanjem spomina na vojne grozote opozoriti učence na  nesmiselnost nasilja in jih skozi likovno ustvarjanje spodbuditi k razmišljanju o miru in sožitju med narodi. Vrhunec predstavlja svečana posaditev kakijeve sadike, ki jo izbranim projektom podarijo in dostavijo naravnost iz Japonske. Do danes je bilo na ta način posajenih že nekaj desetin kakijevih sadik po celem svetu.

Tudi učenci petih razredov treh slovenskih osnovnih šol (OŠ Frana Erjavca, Nova Gorica, OŠ Ivana Roba Šempeter pri Gorici in OŠ Dobrovo) so sodelovali v projektu. Rotary klub je vsaki šoli podaril knjigo »Sadako hoče živeti« pisatelja Karla Brucknerja. Učiteljice so vsebino knjige posredovale učencem, ki so potem svoje občutke prelili na orjaške razglednice in te poslanice miru naslovili na najrazličnejše naslove: od staršev, pa do lokalnih politikov, ameriškega predsednika in papeža. Otroci so ponovno dokazali to, kar odrasli na žalost prevečkrat pozabljamo: da je v ljudeh še vedno veliko dobre volje, prijateljstva in strpnosti. Tudi sama prireditev, na kateri se je pelo in rajalo v treh jezikih, je pokazala, da je bil namen projekta več kot dosežen.